BILO JE ZAPISANO ...

Ob 2. tekmovanju Leona Pfeiferja, leta 2010

Potem, ko sem novembra 2007 – ob 100 – letnici rojstva prof. Leona Pfeiferja, »očeta slovenske violinske pedagogije« (kot je zapisal njegov najslavnejši učenec Igor Ozim) s skupino kolegov – tudi Pfeiferjevih diplomantov in ob prijazni ter izdatni pomoči Glasbene šole Radovljica, Občine Radovljica in Kulturnice Blaž Kumerdej pripravil v Radovljici Spominske dneve Leona Pfeiferja, katerih osrednji del je bilo prav tekmovanje za mlade slovenske violiniste do 15 let, se mi je zdelo smiselno, da (trienalno) nadaljujemo s tekmovanjem in tako ohranjamo spomin na velikega slovenskega pedagoga, ki je izoblikoval vrsto generacij slovenskih oziroma jugoslovanskih violinistov.
Tekmovanje smo prestavili v novi Konservatoij za glasbo in ples v Ljubljani, ki ponuja idealne pogoje, pa tudi glede medijske pokritosti je centralna pozicija gotovo ugodnejša.
Sam o tekmovanjih sicer nimam najboljšega mnenja, saj so v umetnosti lahko zelo vprašljiva. So pa gotovo neizbežna izkušnja, brez katere so mladi glasbeniki na številnih preizkušnjah (avdicije!) v neenakovrednem položaju s protikandidati, ki te izkušnje imajo. Pa tudi čas v katerem živimo, ja ena sama tekma... Tekmovalni uspehi odločajo (po mojem mnenju v preveliki meri) tudi pri podeljevanju štipendij.
Zato želimo pripraviti čim bolj »netekmovalno« tekmovanje, nekakšno revijo najboljših mladih slovenskih violinistov, ki pa se morajo skupaj s svojimi mentorji zavedati, da niso vsi enako nadarjeni in da bi neka druga žirija lahko razsodila tudi drugače... Je pa tekmovanje tudi stvar trenutka, v katerem si zbran in dobro razpoložen ali pa tudi obratno... Če bomo tako razmišljali, bomo zmagovalci vsi: mladi violinisti, obogateni z novimi dragocenimi izkušnjami, njihovi mentorji ter starši, člani žirij in organizatorji tekmovanja!

Tomaž Lorenz

pobudnik in umetniški vodja tekmovanja
Tomaž Lorenz

(1944–2016)