BILO JE ZAPISANO ...


Ob 5. tekmovanju Leona Pfeiferja, leta 2019

Leon Pfeifer
1907 - 1986

Spomin na profesorja Leona Pfeiferja je vedno prijeten. Bil je nesporna avtoriteta, vsi njegovi študenti smo ga spoštovali, imeli radi in sam sem čutil neizmerno podporo v njegovem celostnem pristopu do oblikovanja profesionalnega glasbenika, kot tudi do razvoja osebnosti. S svojo karizmo je včasih dajal vtis nekolikšne nedostopnosti, vendar je bil v svoji biti izjemno mehka in topla oseba, predana poslanstvu, ki ga je opravljal.

Ko danes tudi sam opravljam delo violinskega učitelja, še bolj razumem in občudujem njegovo sistematičnost v podajanju posameznih elementov in postopnem razvoju vseh vidikov tehnike violinske igre, ki so omogočali glasbeno izražanje in interpretiranje skladb različnih stilnih obdobij.

Nikoli ni vsiljeval ali učil interpretacije, je pa razlagal zakonitosti posameznih obdobij.
Bil je izjemen pedagog svojega časa, ki se je nesporno zapisal v zgodovino razvoja  violinske igre in violinske pedagogike na slovenskem, kar dokazuje izjemno veliko število njegovih uspešnih diplomantov delujočih v Sloveniji, na področju nekdanje skupne države in širom po svetu.

Vlado Repše
Glasbeni atelje Tartini


 

Ob 2. tekmovanju Leona Pfeiferja, leta 2010

Potem, ko sem novembra 2007 – ob 100 – letnici rojstva prof. Leona Pfeiferja, »očeta slovenske violinske pedagogije« (kot je zapisal njegov najslavnejši učenec Igor Ozim) s skupino kolegov – tudi Pfeiferjevih diplomantov in ob prijazni ter izdatni pomoči Glasbene šole Radovljica, Občine Radovljica in Kulturnice Blaž Kumerdej pripravil v Radovljici Spominske dneve Leona Pfeiferja, katerih osrednji del je bilo prav tekmovanje za mlade slovenske violiniste do 15 let, se mi je zdelo smiselno, da (trienalno) nadaljujemo s tekmovanjem in tako ohranjamo spomin na velikega slovenskega pedagoga, ki je izoblikoval vrsto generacij slovenskih oziroma jugoslovanskih violinistov.
Tekmovanje smo prestavili v novi Konservatoij za glasbo in ples v Ljubljani, ki ponuja idealne pogoje, pa tudi glede medijske pokritosti je centralna pozicija gotovo ugodnejša.
Sam o tekmovanjih sicer nimam najboljšega mnenja, saj so v umetnosti lahko zelo vprašljiva. So pa gotovo neizbežna izkušnja, brez katere so mladi glasbeniki na številnih preizkušnjah (avdicije!) v neenakovrednem položaju s protikandidati, ki te izkušnje imajo. Pa tudi čas v katerem živimo, ja ena sama tekma... Tekmovalni uspehi odločajo (po mojem mnenju v preveliki meri) tudi pri podeljevanju štipendij.
Zato želimo pripraviti čim bolj »netekmovalno« tekmovanje, nekakšno revijo najboljših mladih slovenskih violinistov, ki pa se morajo skupaj s svojimi mentorji zavedati, da niso vsi enako nadarjeni in da bi neka druga žirija lahko razsodila tudi drugače... Je pa tekmovanje tudi stvar trenutka, v katerem si zbran in dobro razpoložen ali pa tudi obratno... Če bomo tako razmišljali, bomo zmagovalci vsi: mladi violinisti, obogateni z novimi dragocenimi izkušnjami, njihovi mentorji ter starši, člani žirij in organizatorji tekmovanja!

Tomaž Lorenz

pobudnik in umetniški vodja tekmovanja
Tomaž Lorenz

(1944–2016)